Kaj so alergeni?

So snovi, ki izzovejo imunski mehanizem.
Alergijske bolezni niso samo neprijetne, ampak so lahko tudi zelo nevarne in se pri hudih primerih lahko končajo celo s smrtjo. Zato je označevanje najpogostejših alergenov v živilih nuja, ki jo narekuje skrb za zdravje vsakega potrošnika.

Katera so alergena živila?

Najpogostejši alergeni so: jajca, arašidi, soja in sojine beljakovine, mleko, ribe, oreščki , sadje in zelenjava.
Seznam 12 alergenih živil, katerih vsebnost mora biti označena na izdelku:

• žita, ki vsebujejo gluten (to so pšenica, rž, ječmen, oves, pira, karnut in njihove križane sorte), ali izdelki narejeni iz njih;
• raki in izdelki narejeni iz njih;
• jajca in izdelki narejeni iz njih;
• ribe in izdelki narejeni iz njih;
• arašidi (kikiriki) in izdelki, narejeni iz njih;
• soja in izdelki, narejeni iz njih;
• mleko in mlečni izdelki narejeni iz njih;
• lupinasto sadje (oreščki), npr. : lešniki, orehi, mandlji, indijski orešček,ameriški oreh, brazilski orešček, pistacija, makadamija in orehi Queensland in izdelki narejeni iz njega:
• listna zelena in izdelki iz nje;
• gorčično seme in izdelki, narejeni iz njega;
• sezamovo seme in izdelki, narejeni iz njega;
• žveplov dioksid ter sulfati, če je koncentracija večja kot 10 mg/liter, izražen kot SO2.

 "Povzeto po slovenskem Pravilniku o splošnem označevanju predpakiranih živil."

Pozor!

Sestavine so lahko označene z različnimi imeni, kar je lahko za marsikaterega potrošnika problem.

Mleko in sestavine iz mleka so lahko označene kot kazein, mleko v prahu, laktoglobulini, sirotka (sirotkini proteini, sirotkin prah, sirotkin sladkor in sirotkin sirup);

soja in iz nje narejene sestavine so lahko na izdelku označene kot sojina moka, sojino olje, sojin protein, sojin koncentrat in sojin lecitin.

Previdnost ne bo odveč pri »skritih« alergenih v hrani.
Na primer:
-orehi in lešnik v slaščicah,
-pšenična moka (gluten)ali jajčni beljak v omaki,
-mandlji v marcipanu,
-nerafinirano olje iz oreščkov v solatnih prelivih.

Še posebej svetujemo tistim, ki so alergični na arašide in oreščke, na previdnost pri uživanju dobrot vzhodnjaške kuhinje (Kitajska, Indija,…), saj le ta pogosto vsebuje arašide in oreščke ali pa jim je dodan natrijev glutamat, ki prav tako lahko sproži alergijsko reakcijo.

Znaki alergije

Prvi znak alergije na hrano je lahko kožni izpuščaj (ekcem), ki ga lahko spremljajo prebavne težave (slabost, bruhanje in diareja). Pri zelo hudih alergijskih reakcijah se lahko pojavijo izpuščaji po celem telsu, žrelo in grlo začneta otekati in pojavijo se težave z dihanjem. Padec krvnega tlaka lahko povzroči nezavest in v redkih primerih tudi smrt.

Laktozna intoleranca

Ločiti moramo prehransko intoleranco in alergijo, čeprav so simptomi pogosto podobni pri obeh. Prehranska intoleranca lahko nastane zaradi pomanjkanja nekaterih encimov. Eden bolj znanih primerov je prirojena odsotnost encima laktoze (laktozna intoleranca). Encim laktaze v tankem črevesju cepi sladkor laktozo, ki lahko potem prehaja skozi črevesno steno v kri. Laktozna intoleranca izzove v organizmu trebušne krče in diarejo .
Laktozo vsebuje kravjem kozje, ovčje in humano mleko. Pojav laktozne intolerance je bolj pogost pri črncih in Arabcih.  

Kateri predpis ureja označevanje alergenov v živilih?

Evropska komisija je 10. novembra 2003 z namenom,  da bi čim bolj zaščitila zdravje potrošnikov in zagotovila njegovo pravico do obveščenosti, izdala direktivo št. 2003/89/EC, ki je pričela veljati 25 novembra 2004.
Direktiva navaja 12 alergenov živil, katerih vsebnost mora proizvajalec, ki želi predpakiran izdelek prodajati v Evropski uniji, navesti na embalaži. Vsebnost alergenov mora biti pri predpakiranih izdelkih, tudi pri alkoholnih pijačah, označena ne glede na to, ali je izdelek narejen iz omenjenih živil ali pa le vsebuje sestavine, ki so bile narejene iz alergenih živil. Alergena živila morajo biti na izdelku označena, pa čeprav jih vsebujejo zelo malo!