Označevanje živil

Oznake na živilih so za potrošnika pomembna informacija pri izbiri živil.

Kaj je živilo?

Je vsaka snov ali izdelek, ki je v predelani, delno predelani ali nepredelani obliki namenjen ljudem za uživanje. Za živilo se šteje tudi pijača, žvečilni gumi in voda, ki je živilu dodana namenoma. .

Kaj je predpakirano živilo?

Je vsako posamezno živilo, ki je vnaprej pakirano, ne glede ali ta embalaža v celoti ali le delno obdaja živilo, vendar v vsakem primeru na tak način, da vsebine ni mogoče spremeniti brez odprtja ali spremembe embalaže.

________________________________________________________________________________
Kateri predpisi urejajo označevanje predpakiranih živil?

  • Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil, Ur.l. RS, št. 50/2004 (58/2004 popr.)
    • ___________________________________________________________________________________________________________

Kaj mora vsebovati označba na predpakiranem živilu?

  • prodajno ime živila (to je ime, ki je določeno s predpisi, če pa ni določeno, se uporabi običajno ime v Republiki Sloveniji ali njegovo opisno ime);
  • seznam sestavin, ki mora biti urejen po padajočem vrstnem redu glede na količino vsebovanih sestavin;
  • obvezno navedbo alergenih sestavin;
  • neto količino živila;
  • rok uporabnosti - datum minimalne trajnosti ali datum uporabe;
  • serijo/lot živila;
  • posebne pogoje za shranjevanja živila ali pogoje za uporabo;
  • ime/firmo in naslov/sedež proizvajalca ali podjetja, ki je živilo pakiral, ali prodajalca;
  • kraj porekla živila (brez tega podatka bi bili lahko potrošniki zavedeni glede pravega porekla živila);
  • navodilo za uporabo (če je živilo potrebno uporabiti prav na določen način);
  • vsebnost alkohola pri pijačah, ki imajo več kot 1,2 % vol. alkohola.

Za označevanje se štejejo vse besede, podatki, trgovska imena, blagovna znamka in slikovno gradivo ali simboli,  ki se nanašajo na živilo in se navedejo na embalaži, dokumentu, obvestilu, etiketi, obročku ali vratni etiketi, ki spremlja ali se nanaša na živilo.

Pravilnik tudi določa:

  • da morajo biti označbe na vidnem mestu
  • v slovenščini in da
  • ne smejo biti zavajajoče

Prepovedani so:

  • zavajajoči oglasi in
  • zavajajoče predstavljanje živila.

 Živilu se ne sme pripisati zdravilnih lastnosti.

Novosti pri označevanju
 
Obvezno je označevanje vseh sestavin živila, tudi aditivov in alergenih sestavin;

  • navedba začimb v živilu, v kolikor so te dodane v količini, ki je večja od 2 %;
  • če je živilo gensko spremenjeno ali vsebuje gensko spremenjeno sestavino, mora biti to označeno;
  • pri predpakiranem živilu, ki je proizvedeno v Evropski uniji, ni potrebno označiti proizvajalca živila ali   države članice, kjer je bilo živilo proizvedeno. Naveden je lahko samo distributer oziroma trgovec, ki živilo prodaja (izjeme so: goveje meso, zelenjava in ribe).

Najpogostejše pomanjkljivosti oz. napake pri označevanju predpakiranih živil

  • velikost črk, s katerimi so izpisane sestavine oz. navodila za uporabo živila;
  • varčevanje s prostorom za izpis podatkov, ki so pomembni za potrošnike;
  • navedbe niso v slovenščini, čitljive, razumljive in na vidnem mestu;
  • podatki se ne nahajajo v vidnem polju (v vidnem polju so le podatki v tujem jeziku);
  • podatki o sestavinah so prekriti z nalepko;
  • nepravilen vrstni  red sestavin;
  • opozorila in znaki za varnost  niso berljivi; 
  • ni navedenega način hrambe in navodila za uporabo. 

Pomembno!

  • Označbo alkohola je potrebno označiti z označbo »% vol«.
  • Pijače, ki vsebujejo kofein iz kateregakoli vira v količini, ki presega 150 mg/l, morajo imeti na označbi v istem vidnem polju, kot je ime živila, navedbo: »visoka vsebnost kofeina«. Ob navedbi mora biti v  oklepajih označena vsebnost kofeina v mg/100 ml.
  • Sestavina, ki je bila obdelana z ionizirajočim sevanjem,mora biti označena v skladu s predpisom, ki ureja označevanje živil, ki so bila obdelana z ionizirajočim sevanjem.
  • Živilo, kateremu se je rok uporabnosti podaljšal s pomočjo uporabe plinov za pakiranje,mora biti  označeno z navedbo »pakirano v kontrolirani atmosferi«.
  • Živilo, ki vsebuje eno ali več dovoljenih sladil, mora biti označeno z označbo »s sladilom(i)«; označba mora bitii navedena ob imenu živila.
  • Živilo, ki vsebuje dodan sladkor in sladilo, mora biti označeno z označbo »z dodanimsladkorjem(i) in sladilom(i)«, ki mora biti navedena ob imenu živila.
  • Živilo, ki vsebuje sladilo aspartam, mora imeti dodatno navedbo »vsebuje fenilalanin«.
  • Živilo, ki vsebuje več kot 10 odstotkov dodanih poliolov, mora biti označeno z navedbo »prekomerno uživanje ima lahko odvajalni učinek«.
  • Posebne pogoje shranjevanja ali pogoje uporabe je potrebno navesti v primeru: 

- če mora končni potrošnik upoštevati določena navodila za shranjevanje živila, ko je bilo že odprto (npr. »po odprtju hraniti v hladilniku«, »porabiti v treh dneh«); 

- če so za uporabo živila na voljo različne možnosti (npr. »primerno za zmrzovanje«); 

- če živilo ni primerno za uporabo v določenih okoliščinah (npr. »ni primerno za cvrtje« ali »pred uporabo pretresi«).

  • Navedena navodila morajo biti dovolj natančna, tako, da omogočijo končnemu potrošniku primerno pripravo ali uporabo živila. 

Kaj je nepredpakirano živilo?

Je vsako živilo, ki ga prodajalec kupcu ob nakupu na njegovo željo postreže (odreže, zavije). Imenuje se tudi kot strežni oz. tradicionalni način prodaje.

________________________________________________________________________________

Kateri predpisi urejajo označevanje živil, ki niso predpakirana?

  • Pravilnik o splošnem označevanju živil, ki niso predpakirana, Ur.l. RS, št. 28/04 
  • Spremembe: Ur.l. RS, št. 10/05, 57/05, 115/06

________________________________________________________________________________

Katere podatke mora vsebovati označba na nepredpakiranem živilu?

  • ime, pod katerim se živilo daje v promet, v skladu s predpisom, ki ureja splošno označevanje predpakiranih živil;
  • ime ali poslovno ime proizvajalca ali trgovsko ime oziroma blagovno znamko živila;
  • kraj porekla ali država izvora, če bi izpustitev tega podatka lahko zavedla potrošnika glede pravega izvora ali porekla živila;
  • v primeru nepredpakiranih gotovih jedi, ki so z mikrobiološkega vidika hitro pokvarljiva, rok uporabnosti, označen z besedami »porabiti do…«;
  • druge podatke, če je tako določeno za posamezno nepredpakirano živilo v predpisu, ki ureja kakovost za posamezno živilo oziroma v predpisu, ki ureja zdravstveno ustreznost živil.

Označba mora biti na živilu ali neposredno ob živilu, na katerega se nanaša, v slovenskem jeziku, na dobro vidnem mestu, nedvoumna, čitljiva, neizbrisna in ne sme biti prekrita z drugim besednim ali slikovnim materialom.

Kateri ostali predpisi so še povezani z označevanjem živil?

  • Uredba evropskega parlamenta in sveta 178/2002
  • Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili
  • Pravilnik o označevanju hranilne vrednosti živil.

Uredba evropskega parlamenta in sveta 178/2002 je vodilni predpis prehranske zakonodaje v Evropi.
Velja neposredno (to pomeni, da je ni treba prepisati v slovenski zakon, kar je po pravu EU tudi prepovedano) in je zato nad našimi zakoni in pravilniki - nacionalna zakonodaja mora biti z njo usklajena. 
Njen cilj je varstvo interesov potrošnikov, kar pomeni predvsem

  • zagotavljanje visoke ravni varovanja zdravja ljudi in
  • prepoved zavajajočega oglaševanja
  • zagotavljanje temeljite obveščenosti potrošnikov pri izbiri živil.

Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili
Zakon določa, da morajo biti vsa živila, ki se prodajajo, ustrezno označena. 
Če živilo ni primerno označeno, lahko inšpektor prepove nadaljnji promet z živilom. Nadzor nad označevanjem glede zdravstvene ustreznosti živil izvaja Zdravstveni inšpektorat, nadzor nad splošnim označevanjem glede kakovosti živil pa opravlja Inšpektorat za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma živil.

Najpogostejše pomanjkljivosti oz. napake pri označevanju predpakiranih živil

  • Velikost črk, s katerimi so izpisane sestavine oz. navodila za uporabo živila;
  • Varčevanje s prostorom za izpis podatkov, ki so pomembni za potrošnike, najbolj škodujemo tistim ljudem, ki potrebujejo informacije o živilu zaradi svojega zdravja.
  • Navedbe niso v slovenščini, čitljive, razumljive in na vidnem mestu;
  • Podatki se ne nahajajo v vidnem polju (v vidnem polju so le podatki v tujem jeziku);
  • Podatki o sestavinah so prekriti z nalepko;
  • Nepravilen vrstni  red sestavin;
  • Opozorila in znaki za varnost  niso berljivi; 
  • Ni navedenega način hrambe in navodila za uporabo.